-
1 better
['betə]comparative; = good* * *I [bétə]nountisti, ki staviII [bétə]adjectiveboljši; primernejši; ki se bolje počutihe is better than his word — naredi še več, kot je obljubilthe better hand — prednost, premočIII [bétə]adverbbolje, primernejeto be better off — biti v boljšem položaju, biti premožnejšiI had better start — bolje bi bilo, če bi že začelyou had better not — bolje ne!, tega vam ne svetujemI know better — ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nosAmerican colloquially you'd better believe it — lahko mi verjamešso much the better, all the better — tem boljeIV [bétə]nounto get the better of — premagati, prekositiV [bétə]1.transitive verbpopraviti, izboljšati, izpopolniti, preseči;2.intransitive verbpopraviti, spopolniti, poboljšati se, napredovati -
2 above
1. preposition1) (in a higher position than: a picture above the fireplace.) nad2) (greater than: The child's intelligence is above average.) nad3) (too good for: The police must be above suspicion.) nad2. adverb1) (higher up: seen from above.) (od) zgoraj2) ((in a book etc) earlier or higher up on the page: See above.) zgoraj•- above all* * *I [əbʌv]prepositionnad, preko; več kakorto be above s.o. — prekašati kogato be above o.s. — biti domišljavto speak above s.o.'s head — govoriti preučeno za kogacommerce above par — nad paritetohe is above doing it — preponosen je, da bi to storil, pod častjo mu jeII [əbʌv]adverbzgoraj; nad temIII [əbʌv]nounzgornje -
3 over
['əuvə] 1. preposition1) (higher than; above in position, number, authority etc: Hang that picture over the fireplace; He's over 90 years old.) nad2) (from one side to another, on or above the top of; on the other side of: He jumped over the gate; She fell over the cat; My friend lives over the street.) prek3) (covering: He put his handkerchief over his face.) prek4) (across: You find people like him all over the world.) po5) (about: a quarrel over money.) glede, okrog6) (by means of: He spoke to her over the telephone.) po7) (during: Over the years, she grew to hate her husband.) v teku8) (while having etc: He fell asleep over his dinner.) v času2. adverb1) (higher, moving etc above: The plane flew over about an hour ago.)2) (used to show movement, change of position: He rolled over on his back; He turned over the page.)3) (across: He went over and spoke to them.)4) (downwards: He fell over.)5) (higher in number etc: for people aged twenty and over.)6) (remaining: There are two cakes for each of us, and two over.)7) (through from beginning to end, carefully: Read it over; Talk it over between you.)3. adjective(finished: The affair is over now.) nad4. noun((in cricket) a certain number of balls bowled from one end of the wicket: He bowled thirty overs in the match.) število metov5. as part of a word1) (too (much), as in overdo.)2) (in a higher position, as in overhead.)3) (covering, as in overcoat.)4) (down from an upright position, as in overturn.)5) (completely, as in overcome.)•- over all
- over and done with* * *I [óuvə]adjectivezgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)II [óuvə]adverb1.preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. ŋ preslikati kaj, he jumped ŋ preskočil je);2.figurativelyna drugo stran, k drugi stranki ( they went over to the enemy prešli so k sovražniku);3.sem, semkaj (come ŋ! pridi sem!);4.tam (preko), na drugi strani ( over there tamle, American colloquially v Evropi);5.(prav) nad ( the bird is directly over us ptič je prav nad nami);6.znova ( ten times ŋ desetkrat zapovrstjo);7.pretirano, čezmerno ( over polite pretirano vljuden);8.mimo, gotovo, končano ( the lesson is ŋ šolska ura je končana);razno: over again — še enkrat, znovaover and above — vrhu tega, skrajno, prevečall over — povsod, popolnoma, končanslang to be all over s.o. (s.th.) — biti vzhičen nad kom (čim)colloquially to get s.th. over with — končati kajeconomy carried over — prenosIII [óuvə]preposition1.čez ( a bridge over the river);2.pri ( over the fire pri ognju, pri kaminu);3.po ( all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu);4.onkraj, na drugi strani ( over the sea onkraj morja);5.pri ( he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja);6.nad ( to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom);7.več kakor, čez ( over a mile čez miljo, over a week več kot teden);8.(časovno) prek, v času ( over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic);razno: hand over hand — s preprijemanjem (pri plezanju), figuratively vztrajno, hitro napredujočover the top — ne glede na kaj, brez ozira na kajover the way — nasproti, na drugi straniover one's head — nerazumljiv, pretežekIV [óuvə]noundodatek, presežek; military predolg strel; sport število metov ali igra med dvema izmenama (kriket) -
4 eat
[i:t] 1. past tense - ate; verb(to (chew and) swallow; to take food: They are forbidden to eat meat; They ate up all the cakes; We must eat to live.) jesti- eatable2. noun((in plural) food: Cover all eatables to keep mice away.) jestvine- eat into- eat one's words* * *[i:t]1.transitive verbjesti, pojesti, žreti, glodati; trošiti; chemistry razjedati, uničiti; American hraniti; figuratively mučiti;2.intransitive verbjesti, hraniti se; colloquially imeti dober okusto eat one's head off — pojesti več, kakor je vredno njegovo delo, ne se izplačatito eat humble pie — opravičiti se, postati ponižento eat s.o.'s salt — živeti na tuj računto eat s.o. out of house and home — spraviti koga na beraško palico -
5 expectation
[ekspek-]1) (the state of expecting: In expectation of a wage increase, he bought a washing-machine.) pričakovanje2) (what is expected: He failed his exam, contrary to expectation(s); Did the concert come up to your expectations?) pričakovanje* * *[ekspektéišən]nounpričakovanje; upanje na dediščino; slutnja, domneva, verjetnostto answer ( —ali meet, come up to) one's expectation(s) — izpolniti, kar smo pričakovalito fall short of ( —ali not to come up to) one's expectation(s) — razočarati, ne izpolniti pričakovanja -
6 fault
[fo:lt] 1. noun1) (a mistake; something for which one is to blame: The accident was your fault.) napaka2) (an imperfection; something wrong: There is a fault in this machine; a fault in his character.) hiba3) (a crack in the rock surface of the earth: faults in the earth's crust.) prelomnica2. verb(to find fault with: I couldn't fault him / his piano-playing.) očitati- faultlessly
- faulty
- at fault
- find fault with
- to a fault* * *I [fɔ:lt]nounnapaka, hiba, pomanjkljaj, pomota; krivda; geology prelomnica; hunting zguba sledi; electrical zguba električnega toka, slaba izolacija; technical motnja, defektto be at fault — zgubiti sled; biti v zadregi; motiti seto find fault with s.o. — grajati koga, očitati komu kajto a fault — več kakor je prav, pretiranogeology fault plane — dislokacijacommerce with all faults — na kupčev rizikoII [fɔ:lt]transitive verb & intransitive verbgeology dislocirati (se); grajati; hunting zgubiti sled; sport slabo odbiti žogo -
7 ounce
((usually abbreviated to oz when written) a unit of weight, 28.35 grammes.) unča* * *I [áuns]noununča (trgovska utežna mera 28,35 g; za zlato in srebro 31,1 g); figuratively trohicaII [áuns]nounzoology snežni leopard; poetically ris -
8 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
9 more
[mo:]comparative; = much* * *I [mɔ:]adjectiveveč, še; archaic večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)some more tea, please — še čaja, prosimso much the more — tem več, tem prejII [mɔ:]adverbveč, bolj, še; povrh, za namečekmore or less — več ali manj, približnothe more... the more — čim več... tem večthe more so because — tem bolj, kerall the more so — tem več, tem prejno more than — ne več od, samoonce more — še enkrat, zopetneither more nor less than (stupid) — dobesedno, preprosto, docela (neumen)it is wrong and, more, it is foolish — ni prav in povrh je še neumnowhat more? — kaj pa še? -
10 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
11 agree
[ə'ɡri:]past tense, past participle - agreed; verb1) ((often with with) to think or say the same (as): I agreed with them that we should try again; The newspaper report does not agree with what he told us.) strinjati se2) (to say that one will do or allow something: He agreed to go; He agreed to our request.) privoliti (v)3) ((with with) to be good for (usually one's health): Cheese does not agree with me.) prijati, koristiti4) (to be happy and friendly together: John and his wife don't agree.) razumeti se•- agreeably
- agreement* * *[əgrí:]1.intransitive verb(to v) privoliti; ( with s) strinjati se, skladati se, soglašati; (on, upon, about o) dogovoriti, sporazumeti se; grammar ( with) skladati se;2.transitive verb(to, with s) izravnati, pomiriti, v sklad spraviti, uskladitiagreed! — velja!to agree to differ — ne se več truditi, da bi prepričal drug drugega, poravnati spor -
12 cake
[keik] 1. noun1) (a food made by baking a mixture of flour, fat, eggs, sugar etc: a piece of cake; a plate of cream cakes; a Christmas cake.) kolač2) (a piece of other food pressed into shape: fishcakes; oatcakes.) pecivo3) (a flattened hard mass: a cake of soap.) kos2. verb(to cover in the form of a dried mass: His shoes were caked with mud.) strditi se* * *I [keik]nounpecivo, pogača, kolač; kos (mila), tablica (čokolade); tropinemy cake is dough — zelo sem razočaran, ni se mi posrečilocake and ale — veselje, zabavaI wish my cake were dough again — škoda, da ni več tako kakor je bilofamiliarly to take the cake — dobiti prvo nagrado, biti sijajenII [keik]1.intransitive verbstrditi, zlepiti, stisniti, sesiriti, sesesti se;2.transitive verbstrditi, speči, spojiti; zlepiti -
13 monkey
1. noun1) (an animal of the type most like man, especially those which are small and have long tails (ie not the apes).) opica2) (a mischievous child: Their son is a little monkey.) nagajivec2. verb((especially with with) to meddle or interfere: Who's been monkeying (about) with the television set?) igračkati se- monkey nut* * *I [mʌŋki]nounzoology opica (tudi figuratively); nagajivec; technical oven, zabijač, (parni) bat, pehalo, kladivo; British English slang 500 funtov; American slang 500 dolarjev; British English slang razkačenost; British English slang hipotekaslang to get one's monkey up — razkačiti seII [mʌŋki]1.transitive verboponašati, rogati se komu;2.intransitive verbpočenjati neumnosti, zganjati norčije -
14 say
[sei] 1. 3rd person singular present tense - says; verb1) (to speak or utter: What did you say?; She said `Yes'.) reči2) (to tell, state or declare: She said how she had enjoyed meeting me; She is said to be very beautiful.) reči3) (to repeat: The child says her prayers every night.) ponavljati4) (to guess or estimate: I can't say when he'll return.) reči2. noun(the right or opportunity to state one's opinion: I haven't had my say yet; We have no say in the decision.) beseda- saying- have
- I wouldn't say no to
- let's say
- say
- say the word
- that is to say* * *I [séi]1.transitive verbreči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati; colloquially domnevati, vzeti (da...);2.intransitive verbgovoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisanoso said so done, no sooner said than done — rečeno--storjenosad to say — obžalovanja vredno, žalI say! — slišiš! čuj!, hej!I dare say — zelo verjetno (često derogatory), (kakor) mislimit is said, they say — govori se, pravijohe is said to be ill — baje (pravijo, da) je bolan(let us) say this happens — vzemimo (recimo), da se to zgodisaid I? colloquially says I? slang kajne?, ali ni res?say it with flowers slang povejte to obzirno, vljudno!I'll give you say five days to do it — dal vam bom recimo pet dni, da to napravitea country, say India — dežela kot (npr.) Indijathat is to say — to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedamia sum of 50 pounds (say fifty pounds) — vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)this is saying a great deal — to se že nekaj pravi, to že nekaj poveyou don't say so! — česa ne poveste!, je to mogoče?what do you say to that? — kaj pravite k temu?to say Mass ecclesiastic brati mašoto say no — reči ne, odkloniti, odbiti, zanikatito say nothing of... — da molčimo o..., kaj šeleto say yes — reči da, odobritito have s.th. to say to (with) — imeti nekaj reči, povedati k (pri)he has nothing to say for himself — on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človekwhat I say is... — po mojem mišljenjuwhen all is said and done — skratka, konec koncevII [séi]nounkar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje; American zadnja beseda, dokončna odločitevit is my say! — sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!who has the say in this matter? — kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?to have one's say (to, on) — izraziti svoje mnenje (o)I will have my say — povedal bom, kar moram povedatilet him have his say — naj pove, kaj misli o temIII [séi]nounfino volneno blago -
15 so
[səu] 1. adverb1) ((used in several types of sentence to express degree) to this extent, or to such an extent: `The snake was about so long,' he said, holding his hands about a metre apart; Don't get so worried!; She was so pleased with his progress in school that she bought him a new bicycle; They couldn't all get into the room, there were so many of them; He departed without so much as (= without even) a goodbye; You've been so (= very) kind to me!; Thank you so much!) tako2) ((used to express manner) in this/that way: As you hope to be treated by others, so you must treat them; He likes everything to be (arranged) just so (= in one particular and precise way); It so happens that I have to go to an important meeting tonight.) tako3) ((used in place of a word, phrase etc previously used, or something previously stated) as already indicated: `Are you really leaving your job?' `Yes, I've already told you / said so'; `Is she arriving tomorrow?' `Yes, I hope so'; If you haven't read the notice, please do so now; `Is that so (= true)?' `Yes, it's really so'; `Was your father angry?' `Yes, even more so than I was expecting - in fact, so much so that he refused to speak to me all day!) tako4) (in the same way; also: `I hope we'll meet again.' `So do I.'; She has a lot of money and so has her husband.) tudi5) ((used to express agreement or confirmation) indeed: `You said you were going shopping today.' `So I did, but I've changed my mind.'; `You'll need this book tomorrow, won't you?' `So I will.') seveda2. conjunction((and) therefore: John had a bad cold, so I took him to the doctor; `So you think you'd like this job, then?' `Yes.'; And so they got married and lived happily ever after.) torej- so-so
- and so on/forth
- or so
- so as to
- so far
- so good
- so that
- so to say/speak* * *[sóu]I.adverbtako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi;1.so so — tako tako, ne dobro ne slaboso as — na isti način kot; tako da (posledica)so... as — toliko... kolikorso be it! — tako bodi! pa dobro! (naj bo!)so far forth — do te stopnje, archaic doslejso far from — nasprotno od, namesto daso fashion American na ta način, takoso help me! — (prisega) tako mi bog pomagaj!so long! colloquially na svidenje!so many — tako mnogi, tolikiso many men, so many minds — kolikor ljudi (glav), toliko mnenjso much — toliko, v tolikšni meriso much for that — toliko o tem, s tem je stvar urejenaso then — torej tako je to; zaradi tegaso to speak — tako rekoč;2.and so on, and so forth — in tako daljeeven so — celó tako, celó v tem primeruif so — če je (to) tako, v takem primeruin so far as... — v toliki meri, da...; toliko, da...in so many words — dobesedno, prav s temi besedamiMr. So-and-so — g. ɔ.Y.quite so — takó je, popolnoma točnowhy so? — zakaj tako? zakaj to?;3.I hope so — upam, daDo you think he will come? -- I think so. — Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).I sent it to you. -- So you did. — Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.Her brother came and so did she. — Njen brat je prišel in ona tudi;4.I avoid him so as not to be obliged to talk to him — izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njimI am sorry to see you so — žal mi je, da vas vidim v takem stanjuit is not so much that he cannot as that he will not — ni toliko, da ne more, kot pa, da nočeis that so? — je to tako? je res? tako? res?you are unhappy, but I am still more so — ti si nesrečen, jaz pa še boljhe was not so sick but he could eat a hearty dinner — ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerjeI found them so many robbers — ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovithat is ever so much better colloquially to je toliko boljeas you make your bed, so you must lie — kakor si si postlal, tako boš spalyou don't say so! — (saj to) ni mogoče!all he said was so much slander — vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanjeI told him everything, so you need not write to him — vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišešI do not want it, so there you are — ne maram tega, da veš (sedaj veš);II.conjunction colloquiallyzaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če leso, that's what it is! — takó je torej to!he annoyed us so that we never asked him again — tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili;III.interjectiontako! narejeno! opravljeno! -
16 sow
I [səu] past tense - sowed; verb1) (to scatter over, or put in, the ground: I sowed lettuce in this part of the garden.) sejati2) (to plant seed over: This field has been sown with wheat.) posejatiII noun(a female pig.) svinja* * *I [sáu]nounzoology svinja; technical kalup za ulivanje železa; technical kos litega železaas drunk as a sow slang pijan ko mavrato get (to take) the wrong sow by the ear figuratively ne pogoditi pravo (pravega krivca), prevarati se, ušteti se, potegniti napačne sklepeyou cannot make a silk purse out of a sow's ear figuratively iz slabega materiala ne moreš napraviti nič dobrega, figuratively ne moreš od koga zahtevati več od tistega, za kar je sposobenII [sóu]intransitive verb & transitive verbsejati, opraviti setev; posejati (seme), zasejati; figuratively raztresti, razširiti; gosto (kaj) posuti ( with z)as you sow so you shall reap — kakor si sejal, tako boš želyou must reap what you have sown — kot si si postlal, tako boš spal; kar si skuhal, moraš tudi pojestito sow the seeds of hatred (revolt) figuratively (za)sejati seme sovraštva (upora) -
17 than
[ðən, ðæn]conjunction, preposition(a word used in comparisons: It is easier than I thought; I sing better than he does; He sings better than me.) kot* * *[ðæn, ðən]conjunctionkot, kakora man than whom no one was more beloved — ni ga bilo bolj priljubljenega človeka, kot je bil onI would rather walk than drive — jaz bi rajši šel peš, kot pa da bi se peljal -
18 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po
См. также в других словарях:
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sicèr — tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mídva — médve tudi mídve médve tudi mídve zaim., náju (dvéh) tudi nàs dvéh, náma (dvéma), náju (dvá dvé dvé) tudi nàs dvá dvé dvé, náju (dvéh) tudi nàs dvéh stil. náma (dvéma), náma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 1. izraža dvojico oseb, za katerih eno ima govoreči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predvídoma — prisl. (ȋ) knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebíti — 1 bíjem dov., prebìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebili so led, da so prišli do vode; prebiti streho, zid / prebiti kovino predreti; mladiča sta s kljunom prebila lupino prekljuvala / krogla mu je prebila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
morebíti — prisl. (ȋ) raba peša morda, mogoče: črta je morebiti nekoliko prenizko; morebiti bomo le zmagali / povedala je vse, morebiti še več, kakor je treba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napovédati — povém dov. (ẹ) 1. narediti, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan: napovedati goste; založba je napovedala izid knjige; predstavo so napovedali po radiu; napovedali so se jim za nedeljo / napovedal ga je z zvenečimi besedami najavil 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préje — prisl. (ẹ̑) star. prej: ta mesec so naredili več kakor preje celo leto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trávniščina — e ž (ā) star. travnata površina: travniščine je več kakor njiv / okoli hiše je nekaj travniščine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika